Teden kulture

Umetnostna galerija Maribor :: prost vstop

Umetnostna galerija Maribor nudi prost vstop za ogled razstave fragmenti alternative osemdesetih.

Od šestdesetih let dalje sledimo začetkom odklona od hermetičnega modernizma kot osrednje likovne prakse in pojavom neoavantgardnih gibanj. V Jugoslaviji in Sloveniji pomeni konec 70-ih in začetek 80-ih obdobje družbenih sprememb ter hkrati vedno večje vplive popularne in potrošniške kulture na ravni vsakdanjega življenja. Alternativne prakse 80-ih let se večinoma razume v kontekstu razvoja ljubljanske glasbene in likovne scene, ki ima zaslombo tudi v likovni kritiki. V Mariboru so bila osemdeseta leta živahno prizorišče različnih alternativnih ustvarjalnih vrenj predvsem na glasbeni sceni, kjer so se z njo prepletale različne vizualne, performativne in literarne prakse. Mladina je bila nosilec podkulture rocka in punka ter različnih odklonov teh zvrsti in začetka elektronske glasbe. Druženje in ustvarjanje mladih se je večinoma odvijalo v mladinskih klubih pa tudi na mariborskih gimnazijah, kjer so posegali na področje gledališča, vizualnega, plesa in literature. To obdobje prinaša tudi nove tehnične pridobitve in večjo dostopnost le-teh, kar je vpeljalo različne likovne prakse, kot so video, mail art, xerox art, računalniška umetnost ... Vsekakor pa je bil to začetek prevladovanja vizualnega na vseh področjih, ki je prisotno še danes.

Razstava Fragmenti alternative osemdesetih v Mariboru bo skozi ohranjene materialne fragmente skušala predstaviti umetniško sceno, na katero je stopila nova generacija ustvarjalcev. Izhajajoč iz rockovsko punkovske scene, so posamezniki in skupine pri ustvarjanju prepletali različne prakse; koncert je bil tudi performans ali del happeninga, če ne celo uvod v razstavo. Literarni recital je postal multimedialni dogodek s prikazovanjem diaprojekcij, ambient se je oblikoval s svetlobo in glasbeno podlago. Likovni ustvarjalci so svoja dela razstavili v naravi - gozdu ali javnem urbanem prostoru. Mladi so svoje ideje in ustvarjanje predstavili tako z besedo kot sliko v različnih fanzinih. Ustvarjalci so pojmovanje likovne umetnosti razumeli drugače od ustaljenih modernističnih kanonov, različne strategije in prakse so jemali iz vzorcev in predmetov vsakdanjega življenja ter mešali elemente visoke in popularne kulture. Slovenska alternativa 80-ih je dokaj dobro raziskana, a se bolj kot ne navezuje na ljubljansko sceno okoli ŠKUC-a, FV Diska, Diska Študent in Radia Študent. V Mariboru je bila alternativna scena nekoliko zamolčana in nestanovitna predvsem zato, ker ni imela stalnega prostora, kjer bi se lahko razvijala tako kot v Ljubljani. Vsekakor pa je zanesenim mladinskim delavcem proti koncu 80-ih uspelo ponovno vzpostaviti Klub Mladih oziroma MKC, ustanoviti Galerijo 88, pozneje Media Nox, radio MARŠ, medtem ko sta DLUM in Fotoklub Maribor končno dobila svoje razstavišče. Pomembno vlogo pri predstavljanju in širjenju sodobnih, tudi neoavantgardnih, jugoslovanskih in mednarodnih vizualnih umetniških praks ter novosti je odigrala tedaj še samostojna institucija Razstavni salon Rotovž, predvsem pa trienale Ekologija in umetnost (1980, 1984, 1988).

Spletna stran.